Telesna dejavnost na delovnem mestu – kdaj bo praksa dohitela teorijo

Ljudje preživimi večji del dneva v službi, kjer sedimo, stojimo ali opravljamo ponavljajoče se gibe. Torej je to okolje, iz katerega moramo izhajati, ko želimo narediti korak k boljšemu počutju in zdravemu načinu življenja. Ena od praktičnih rešitev so aktivni odmori, katerih posledica in pozitivni učinki so vidni tako na fiziološkem, psihološkem, kot tudi sociološkem področju.

Aktivni odmor je dobiček in ne strošek

Aktivni odmori v službi so v pozitivni povezavi s povečanjem količine telesne aktivnosti v prostem času. Prav tako pozitivno vpliva na obseg pasu, ITM (indeks telesne mase) ter vsebnost trigliceridov in glukoze v krvi (Healy et al., 2008).

Že 2 minutna načrtovana vadba, izvedena 5-krat na teden v obdobju 10 tednov značilno zmanjša bolečino in napetost v predelu vratu in ramen, medtem ko so vplivi 12 minutne vadbe še močnejši (Andersen in drugi., 2011).

Primer študije izvedene na kanadskih podjetjih poroča o pozitivnih učinkih aktivnega odmora na odnose med zaposlenimi. 99 % podjetij poroča o izboljšanju zdravja in počutja zaposlenih, pri 95 % se je izboljšala delovna morala in pri 91 % medsebojni odnosi delavce vključno z boljšim sodelovanjem med njimi (89 %). 86 % zaposlenih je izrazilo večje zadovoljstvo s svojim delovnim mestom. Kar 91 % podjetij navaja povečano produktivnost, enak delež poroča o znižanju stroškov v povezavi z zdravstvom in zavarovalninami in 87 % podjetij je opazilo manjšo odsotnost od dela zaradi bolniškega staleža. Poleg tega pa se je zmanjšalo tudi število nesreč na delovnem mestu (71%) (Working to become active. Increasing physical activity in the Canadian workplace, 2008).

Iz teorije v prakso

Ko načrtujemo aktivni odmor, bo slednji smiseln le, če bo vadba prilagojena delavcu, njegovim potrebam in bo upoštevala obremenitve do katerih prihaja med delom. To pomeni, da mora tisti, ki načrtuje aktivni odmor poznati specifike delovnega mesta, položaja telesa v katerem delavec preživi večino časa in mišične skupine, ki so med delom najbolj in najmanj obremenjene. Aktivnega odmora delavcem ni mogoče vsiljevati, temveč morajo biti zanj motivirani, obstajati pa morajo tudi primerni pogoji za izvedbo (Sušnik & Gorše, 1992).

Namen aktivnega odmora na delovnem mestu

Splošna sprostitev telesa in preusmeritev misli.
Sprostitev in razteg mišično-tetivnih struktur, ki so zaradi prisilne drže prikrajšane.
Aktivacija in krepitev mišičnih skupin, ki so zaradi specifike delovnega mesta neaktivne in atrofirane.
Korekcijske vaje za povrnitev pravilne telesne drže.
Učenje pravilne telesne drže in sedenja.
Učenje pravilne izvedbe vaj ter spodbujanje k izvajanju slednjih med samim delom na delovnem mestu – krajši, minutni odmori za zbistritev misli in sprostitev telesa.
Družabna, socialna komponenta –navezovanje stikov med zaposlenimi, gradnja medsebojnih odnosov.

Kako vključiti odmor v delavnik

Princip paradižnika (Pomodoro Technique)

Odštevalnik nastavimo na 25 min. Ko se čas izteče naredimo krajši premor. Avtor tovrstnega odmora, Francesco Cirillo, priporoča odmor v dolžini 3 – 5 min. Po zaključenih štirih ciklih pa naj bi si posameznik vzel daljši, vsaj 15 minutni odmor.

Tovrstna metoda je primerna predvsem za poklice, ki zahtevajo visoko stopnjo koncentracije, običajno delovno mesto pa je pisarna. Tehnika je lahko izvedena tudi skupinsko, predvsem pri reševanju zahtevnih nalog s strani ekipe strokovnjakov (Gobbo & Vaccari, 2008).

90 minutni sklopi

Kadar potrebujemo več časa PREBERI VEČ

Vir: Kineziolog

Morda ti bo všeč tudi...